Pred kratkim sem na spletišču Bolha.com prodajal rabljeno otroško kolo. Že prvi dan po objavi oglasa se je javil kupec z imenom Aleš Vanj in preko portala posredoval vprašanje “Ali še vedno imate? odgovorite mi na moj e-mail”. Upravljalci Bolhe so očitno že ugotovili, da gre za prevaranta in so uporabnika izbrisali, vendar sem se iz profesionalnega zanimanja vseeno odločil, da osebo na drugi strani kontaktiram ter na e-naslov sporočil, da je prodaja kolesa še aktualna.

Na konferenci Hek.si, ki je potekala konec prejšnjega meseca, smo predstavili nekaj ranljivosti, ki so bile odkrite v začetku tega leta in o katerih smo poročali tudi na tem portalu. Osnovno sporočilo predstavitve je bilo, da je z nekaj malega iskanja oz. tim. “Google hackinga” na slovenskem spletu mogoče najti številne varnostne ranljivosti, zaradi katerih so ogroženi številni osebni podatki. In to kljub temu, da je v lanskem letu okrog GDPR vladala prava histerija, ki so jo pomagale ustvarjati in jo tudi izkoriščale predvsem nekatere odvetniške družbe, ki so seveda dobro služile z urejanjem dokumentacije, pisanjem pravilnikov in pripravo soglasij za obdelavo osebnih podatkov. Podjetja so nato varstvo osebnih podatkov dodobra uredila na papirju, da bi se pravila udejanila v praksi, pa nihče ni kaj dosti razmišljal.

Kupovanje spolnih pripomočkov v tim. “sex shopih” je povezano z določeno družbeno stigmo. Ljudem je praviloma neprijetno stopiti v fizično trgovino in kupiti enega izmed bolj ali manj eksplicitnih artiklov.