Slovenjenje programskega paketa Cryptsetup

Cryptsetup je programski paket za Linux operacijski sistem, ki omogoča šifriranje trdih diskov, USB ključkov, SSD naprav in drugih nosilcev podatkov.

Cryptsetup ima implementiran standard šifriranja LUKS (Linux Unified Key Setup), ki omogoča poenoteno obravnavanje in delo s šifriranimi nosilci podatkov na različnih Linux distribucijah ter tudi Windows operacijskem sistemu (na tem sistemu je za LUKS šifriranje na voljo programski paket FreeOTFE). Poleg navedene kompatibilnosti med različnimi sistemi (šifriran nosilec lahko brez težav uporabimo na različnih sistemih) LUKS omogoča tudi uporabo več šifrirnih ključev oziroma gesel ali datotek s ključi (zato lahko šifrirne ključe enostavno spreminjamo), vsi potrebni podatki za de/šifriranje (vključno s shrambami ključev) pa so shranjeni na posebnem LUKS vzglavju kar na samem šifriranem podatkovnem nosilcu.

Operacijski sistem Ubuntu Linux omogoča zelo enostavno uporabo LUKS šifriranja. S pomočjo posebnega namestitvenega programa (tim. Alternate installer CD) je mogoče na zelo enostaven način vzpostaviti popolnoma šifriran sistem. Na takem sistemu šifriramo vse podatke na trdem disku, razen majhnega zagonskega razdelka, ki skrbi za zagon računalnika do točke, ko naj sistem vpraša za geslo. Vsi ostali podatki na disku, vključno z operacijskim sistemom, nameščenimi programi in uporabniškimi podatki pa so šifrirani in torej brez gesla nedostopni.

Tako postavljen Ubuntu sistem je mogoče zagnati (oz. dostopati do diskov) samo s pomočjo gesla, ki ga vnesemo ob zagonu sistema, sicer pa tako postavljen sistem deluje povsem običajno (res pa je, da šifriranje nekoliko upočasni delovanje sistema, vendar v praksi to ni opazno).

Prav tako ima Ubuntu zelo dobro integrirano podporo za uporabo šifriranih zunanjih nosilcev podatkov (npr. USB ključkov). Ko LUKS šifriran USB ključek vstavimo v računalnik, sistem sam ugotovi, da gre za šifriran nosilec podatkov in nas vpraša za geslo. Ko geslo vnesemo lahko označimo ali naj sistem geslo takoj pozabi, ali naj si ga zapomni do odjave iz sistema ali pa naj si geslo zapomni za vedno. Če označimo zadnjo možnost, si bo Ubuntu naše geslo zapomnil in ga shranil v posebno shrambo gesel in šifrirnih ključev (tim. keystore). Ko bomo ta USB ključek naslednjič vstavili v ta računalnik (v sejo danega uporabnika), vnos gesla ne bo več potreben, saj ga bo operacijski sistem sam poiskal v shrambi ključev in šifriran nosilec podatkov samodejno odklenil. Da so podatki na USB ključku šifrirani nas bo opozarjala le ikonica ključavnice na oznaki USB ključka. Na ta način je mogoče zelo enostavno uporabljati šifrirane nosilce podatkov brez potrebe po vnašanju gesel.

Šifriranje celotnega sistema in vseh svojih nosilcev podatkov (tudi diske na strežnikih in diske na katerih se nahajajo varnostne kopije podatkov) sam uporabljam že več let. V novejših Ubuntu sistemih je uporaba šifriranja postala zares enostavna, da pa bi le-to čim bolj približal slovenskim uporabnikom, sem se odločil, da program Cryptsetup prevedem v slovenščino. To pomeni, da bo na sistemih, kjer je kot privzeti jezik nastavljena slovenščina, Cryptsetup uporabniku svoja sporočila prikazoval v slovenskem jeziku.

Čeprav veliko izkušenejših uporabnikov računalnika raje uporablja angleške sisteme, pa se je treba zavedati, da kar nekaj uporabnikov računalnika ne obvlada dobro angleščine ali pa imajo(mo) raje materinščino, poleg tega je tovrstno prevajanje in slovenjenje še neprevedenih strokovnih izrazov po mojem mnenju pomembno tudi za ohranjanje in razvoj slovenskega jezika. Iz tega razloga občasno pomagam pri prevajanju različnih odprtokodnih programskih paketov ter iskanju ustreznih prevodov za nove izraze, pred leti pa sem nekaj časa tudi vodil Debian slovenizacijsko skupino ter sodeloval v uredništvu iSlovarja. Prevajanje Cryptsetupa pa je bil izziv tudi zato, ker je zahteval slovenjenje strokovnih izrazov iz področja kriptografije.

Pri prevajanju oz. lokalizaciji programskih paketov je potrebno prevajati posamezne nize (sporočila, obvestila programa), ki se prikazujejo med delovanjem programa. Sistem za internacionalizacijo in lokalizacijo programskih paketov v UNIX/Linux okolju se imejuje gettext. Na kratko, sistem omogoča, da programska aplikacija zazna sistemsko nastavljen jezik in potem svoja sporočila prikazuje v tem jeziku. Ista aplikacija bo torej na operacijskem sistemu, kjer je privzeti jezik slovenščina izpisovala sporočila v slovenščini, na operacijskem sistemu, kjer je privzeti jezik spanščina pa sporočila v španščini. Seveda je predpogoj, da so vsi nizi v aplikaciji prevedeni v oba jezika. Nizi, ki niso prevedeni, se prikazujejo v osnovnem jeziku programa (navadno je to angleščina).

Tehnično gledano se ti nizi se nahajajo v posebnih datotekah s končnico .po, ki jih prevajalci prevajamo s pomočjo posebnih aplikacij. Originalen niz je praviloma v angleškem jeziku, prevajalci pa za svoj jezik za vsak niz vnesemo njegov prevod. Pri tem si prevajalci praviloma pomagamo s programom Poedit (na vojo je sicer več različnih programov), podjetje Canonical, ki razvija operacijski sistem Ubuntu pa je razvilo tudi poseben spletni vmesnik, ki omogoča oziroma olajšuje prevajanje.

Slovenska skupina za prevajanje Ubuntu operacijskega sistema ima vzpostavljen tudi sistem zagotavljanja enotnosti in kakovosti prevodov, kar pomeni, da mora prevode – preden so sprejeti v Ubuntu – nekdo pregledati in uskladiti. Prav tako so za prevajalce na voljo tudi smernice, s katerimi se skuša doseči čim višjo kvaliteto prevodov. Do sredine julija 2012 s(m)o prostovoljci prevedli že dobrih 64% Ubuntuja, kar pomeni dobrih 218.000 prevedenih in v mnogih primeri tudi slovenjenih nizov v različnih programskih paketih tega operacijskega sistema.

Da, odprtokodno programje (tudi Firefox, Thunderbird, Libre/OpenOffice itd.) prevajamo izključno prostovoljci v svojem prostem času in popolnoma brezplačno. Večina prevajalcev je študentov ali mlajših zaposlenih. Vsekakor dejstvo vredno razmisleka za vse, ki radi tarnajo o skrbi za slovenski jezik…

Novi prevodi se uporabnikom distribuirajo preko sistema posodobitev in sicer v različnih (praviloma šestih) ciklih. Naslednja jezikovna posodobitev Ubuntu Linuxa bo 29. septembra 2012 in takrat bodo nove prevode – tudi prevod Cryptsetupa – prejeli vsi uporabniki, ki imajo nastavljeno posodabljanje sistema. Je pa mogoče najnovejše prevode dobiti tudi hitreje in sicer tako, da si med programske vire dodamo vir “ppa:ubuntu-langpack/ppa“. Na ta način se bodo novi prevodi namestili preko jezikovnih posodobitev enkrat na teden (praviloma ob četrtkih).

Ko je programski paket v Ubuntuju enkrat preveden in ko preverimo kako izgleda oziroma deluje v praksi, pa je prevod smiselno posredovati tudi originalnim razvijalcem. S tem dosežemo, da se bo prevod znašel v vseh ditribucijah Linuxa (oziroma tudi v binarnih paketih za ostale operacijske sisteme). Ubuntu sicer ima sistem za posredovanje prevodov originalnim razvijalcem paketa (tim. posredovanje v “upstream“), vendar sistem ne deluje najbolje, zato je prevod smiselno posredovati ročno.

Kakorkoli že, z nekaj vloženega truda s(m)o uporabniki Linuxa dobili poslovenjen Cryptsetup s čimer bo uporaba šifriranja nosilcev podatkov postala še nekoliko enostavnejša, slovenski jezik pa je bogatejši za nekaj novih strokovnih izrazov iz področja kriptografije. Mimogrede, že nekaj časa delam tudi na slovenskem prevodu programskega paketa PSPP. Gre za zmogljiv odprtokodni klon znanega programa za statistično analizo podatkov SPSS (oziroma kot se imenuje danes, PASW), ki je do danes prilezel do različice 0.7.9. PO datoteka PSPP-ja vsebuje 1695 nizov, od tega jih je prevedenih 52%. Prevajanje je razmeroma zahtevno, saj je potrebno

dobro poznavanje strokovnih statističnih izrazov in samo poznavanje področja statistične analize podatkov. Kljub temu, da je uporabnikov PSPP v Sloveniji (še) razmeroma malo, pa je program obetaven, slovenski prevod pa bo morda pomagal njegovo popularnost še malce razširiti. Če pa je ob branju tega prispevka koga zamikalo, da bi še sam pomagal pri prevajanju, pa ste seveda vabljeni k sodelovanju. Novih prevajalcev smo vedno veseli.