Objavljeno:

Fiduciarni računi odvetnikov

O pomenu podatkov v strojno berljivi obliki smo že večkrat pisali, zlasti o tem, da je take podatke mogoče uporabljati za neodvisne analize. V tokratnem prispevku pa bomo pokazali kako je z analizo podatkov v strojno berljivi obliki na enostaven način mogoče množično zaznavati različne sume anomalij v družbi. Pogledali si bomo primer iz področja odvetništva.

Dejavnost odvetništva v Sloveniji določa Zakon o odvetništvu (ZOdv), ki v prvem členu določa, da se pravica opravljati odvetniški poklic pridobi z vpisom v imenik odvetnikov, ki ga vodi Odvetniška zbornica Slovenije. Odvetniki pa so pri svojem delu dolžni uporabljati fiduciarne račune.

Fiduciarni denarni račun odvetniške družbe je poseben transakcijski račun, na katerem odvetniška družba ločeno od poslovnega računa zbira sredstva svojih strank. S tem je poslovanje odvetniške družbe bolj pregledno, hkrati pa je stranka odvetniške družbe dodatno zavarovana, saj v primeru stečaja odvetniške družbe sredstva na fiduciarnem računu ne zapadejo v stečajno maso.

Leta 2014 smo na Komisiji za preprečevanje korupcije s pomočjo podatkovne analize izvedli  identifikacijo odvetniških družb, ki ne uporabljajo fiduciarnih računov. Postopek analize je bil relativno enostaven. Najprej smo iz ePRS registra identificirali poslovne subjekte z registrirano odvetniško dejavnostjo (šifra dejavnosti = 69.101), nato pa za vsakega izmed teh poslovnih subjektov v RTR registru preverili ali ima odprt fiduciarni račun ali ne. V nadaljevanju smo v Supervizor bazi preverili še, ali so ti odvetniki na svoje transakcijske račune prejemali nakazila z namenom »odškod«. Iz tega smo sklepali, da so na svoje transakcijske račune prejeli odškodnino – ker gre zelo verjetno za odškodnino države namenjeno strankam teh odvetnikov, bi morala biti ta sredstva najverjetneje nakazana na fiduciarne račune.

S pomočjo podatkovne analize smo tako identificirali 235 odvetnikov, ki niso imeli odprtega fiduciarnega računa, niti niso poslovali preko fiduciarnega računa, čeprav bi verjetno morali, saj so prejemali odškodnine, ki so  jih od države iztožile njihove stranke. Analiza je še pokazala, da so ti odvetniki v letih 2003 – 2013 so prejeli za 1.807.528 EUR nakazil z omenjenimi nameni. Komisija za preprečevanje korupcije je nato skupaj z Informacijskim pooblaščencem (v tistem času je bila predstojnica Informacijskega pooblaščenca Nataša Pirc Musar) seznam identificiranih odvetnikov posredovala Odvetniški zbornici Slovenije.

Opisana analiza je lep primer, ki kaže na to, kako je mogoče s pomočjo rudarjenja podatkov pomagati pri krepitvi pravne države. V tokratnem prispevku pa smo se lotili tematike fiduciarnih računov na nekoliko drugačen način.

Fiduciarni račun je pogoj za vpis v imenik odvetnikov

9.a člen Zakona o odvetništvu (ZOdv) določa naslednje:

Odvetnik mora pred vpisom v imenik odvetnikov Odvetniški zbornici Slovenije predložiti dokazilo o sklenjeni pogodbi o vodenju fiduciarnega računa.

Določba je bila v Zakon o odvetništvu vključena z novelo C (ZOdv-C, Uradni list RS, št. 35/2009 z dne 8. 5. 2009), ki je začela veljati maja 2009.

Imenik odvetnikov, ki je dostopen na spletni strani Odvetniške zbornice Slovenije, ni dostopen v strojno berljivi obliki, poleg tega tudi ne vsebuje čisto vseh podatkov. Pozoren opazovalec bo namreč hitro ugotovil, da v imeniku odvetnikov ni datumov vpisov posameznih odvetnikov v imenik.

Odvetniki so – tudi po 11. členu Kodeksa odvetniške poklicne etike – dolžni “spoštovati resnico in zakonitost“, zato javnost od njih upravičeno pričakuje, da se bodo zakone spoštovali v čim večji meri. Prav tako lahko javnost od Odvetniške zbornice Slovenije pričakuje, da bo ravnala z dolžno skrbnostjo in Zakon o odvetništvu spoštovala v čim večji meri.

Glede na to, da so podatki o odvetnikih v Poslovnem imeniku Slovenije javni, prav tako pa so javni podatki o njihovih transakcijskih računih – vključno s tipom računa ter datumom odprtja računa – bi bila analiza spoštovanja 9. a člena Zakona o odvetništvu relativno enostavna. Če bi bil seveda v imeniku odvetnikov objavljen podatek o datumu vpisa odvetnika v imenik.

Žal temu ni tako in takšne analize ni mogoče narediti na relativno avtomatiziran način. Da bi pokazali kako bi bilo mogoče narediti takšno analizo smo so odločili za test, v okviru katerega smo želeli testno analizirati podatke enega izmed odvetnikov.

Za test smo si izbrali odvetnico Natašo Pirc Musar, ki je na svojem blogu zagovarjala stališčepreiskuj (z ravno prav podatki) in nato, če zakon to dovoljuje, objavi“, poleg tega je bila seznanjena z analizo fiduciarnih računov, ki jo je opravila KPK v letu 2014. Glede na to, da so vsi podatki, ki jih bomo uporabili v nadaljevanju javni, oziroma, da v nobenem primeru ne gre za varovane osebne podatke, pridobitev teh podatkov nikakor ni problematična. Predvsem pa na konkretnem primeru želimo pokazati zakaj je rudarjenje po podatkovnih bazah, ki ne vsebujejo varovanih osebnih podatkov (ang. fishing expedition) lahko koristno orodje pri krepitvi pravne države.

Od Odvetniške zbornice Slovenije smo zato dne 27. julija 2015 po e-pošti zahtevali podatek kdaj je bila odvetnica Nataša Pirc Musar vpisana v imenik odvetnikov pri Odvetniški zbornici Slovenije. Žal se Odvetniška zbornica (kljub telefonskemu posredovanju) ni odzvala. Zato smo 30. oktobra 2015 Informacijskemu pooblaščencu poslali pritožbo zaradi molka organa, saj je Odvetniška zbornica Slovenije v delu, ki se nanaša na izvajanje javnih pooblastil (vodenje imenika odvetnikov) zavezanec po Zakonu o dostopu do informacij javnega značaja.

  1. novembra 2015 je IP-RS Odvetniško zbornico Slovenije pozval, da sporoči zakaj niso odločili o zahtevi prosilca,

oziroma da naj o zahtevi prosilca odločijo skladno z določbami ZDIJZ in ZUP. Že 3. novembra 2015 je nato Odvetniška zbornica Slovenije posredovala podatek, da je bila odvetnica Pirc Musarjeva v imenik odvetnikov vpisana 1. 1. 2015.

Pogled v Poslovni register Slovenije razkrije, da je bila Odvetniška družba Pirc Musar (matična številka: 6743404000) v PRS

register vpisana 16. 12. 2014. Družba ima odprta dva transakcijska računa:

– transakcijski račun za opravljanje plačilnega prometa SI56 0201 0026 1275 189 je bil odprt pri NLB dne 15. 12. 2014;

– fiduciarni račun SI56 0201 0026 1373 159 pa je bil odprt pri NLB dne 13. 2. 2015.

Če torej povzamemo. Družba je fiduciarni račun odprla 13. februarja 2015, v imenik odvetnikov pa je bila vpisana 1. januarja 2015. Zakon o odvetništvu pa v 9. a členu določa, da mora odvetnik pred vpisom v imenik odvetnikov Odvetniški zbornici Slovenije predložiti dokazilo o sklenjeni pogodbi o vodenju fiduciarnega računa.

Ta dejstva sama po sebi seveda nikakor ne pomenijo kršitve zakonodaje ali drugega spornega ravnanja. Nakazujejo pa na sum, da nekateri odvetniki 9. a člen Zakona o odvetništvu morda ne spoštujejo vedno ter da Odvetniška zbornica Slovenije morda ne preverja vseh pogojev, ki jih zakon zahteva za vpis v imenik odvetnikov.

Odvetniško zbornico smo zato 3. novembra vprašali kako je mogoče, da je Odvetniška družba Pirc Musar po podatkih

Ajpesa fiduciarni račun odprla šele 13. februarja 2015, če pa Zakon o odvetništvu določa, da mora odvetnik dokazilo o sklenjeni pogodbi o vodenju fiduciarnega računa predložiti pred vpisom v imenik odvetnikov?

Iz Odvetniške zbornice so odgovorili:

Odvetniška zbornica Slovenije od predlagateljev za vpis v imenik odvetnikov ne zahteva vnaprejšnjega odprtja fiduciarnega računa, pač pa je to zahteva, ki mora biti izpolnjena po vpisu, ko oseba pridobi status odvetnika in ima torej sklenjeno pogodbo o vodenju fiduciarnega računa kot odvetnik/odvetnica.

Odvetniška zbornica je torej mnenja, da je zahtevano odprtje fiduciarnega računa po vpisu, 9.a člen Zakona o odvetništvu pa že nekaj let pravi da mora odvetnik dokazilo o sklenjeni pogodbi o vodenju fiduciarnega računa predložiti pred vpisom v imenik odvetnikov.

Kakšne pogoje za odprtje fiduciarnega računa postavljajo slovenske banke, smo preverili pri štirih slovenskih bankah. Iz NLB so sporočili, da je za odprtje NLB Poslovnega računa za stranke odvetnika (tako na NLB imenujejo fiduciarni račun odvetnika) potreben izpis iz Poslovnega registra Slovenije, ki ga banka sama izpiše iz ePRS registra. Unicredit poleg običajne dokumentacije za odprtje transakcijskega računa od odvetnikov in odvetniških družb zahtevajo še izpis iz imenika odvetnikov in odvetniških družb. Abanka zahteva potrdilo ali odločbo o vpisu v imenik odvetnikov pri Odvetniški zbornici Slovenije, ki ne sme biti starejši od treh mesecev (v primeru ko je odvetnik že vpisan v imenik) ali potrdilo Odvetniške zbornice Slovenije, da je v postopku vpisa v imenik, poleg tega pa še izpis iz ePRS registra ter potrdilo o davčni številki za DDV. Iz SKB pa so sporočili, da je za odpiranje fiduciarnega računa pri njihovi banki predhodno potrebno odpreti redni poslovni račun za opravljanje odvetniške dejavnosti, dokumentov o vpisu odvetnika v imenik odvetnikov ne zahtevajo, mora pa biti za odpiranje računa subjekt vpisan v sodni register.

Banke torej glede odprtja fiduciarnega računa postavljajo različne pogoje, nekatere zahtevajo predhodni vpis v imenik odvetnikov, kar pa naj po zakonu ne bi bilo mogoče, nekatere pa omogočajo odprtje fiduciarnega računa tudi brez vpisa v imenik. Zakonodajo je torej mogoče upoštevati, bi pa pričakovali, da bodo banke, ki zahtevajo predhoden vpis v imenik odvetnikov, na “novo” zakonodajo opozorili odvetniki sami oziroma njihova stanovska organizacija. Zakon je v veljavi vendarle že nekaj let.

Zaključek

Izbrani primer odvetniške družbe je pokazal ne samo na sum obstoja zanimive sistemske anomalije, pač pa morda celo na problematičnost same zakonske ureditve področja oziroma morda celo nejasnost samega zakona, ki ga je očitno mogoče razumeti na povsem različne načine (odvetniki naj bi bili vendarle vešči prava).

Vsekakor pa bi Odvetniška zbornica Slovenije podlagi relativno preproste analize oziroma preprostega podatkovnega rudarjenja v skladu z načeli dolžne skrbnosti za vsakega odvetnika preverila ali ima le-ta v skladu z zakonom odprt fiduciarni račun ali ne.

Če bi seveda odvetniki Zakon o odvetništvu razumeli tako, kot ga razumemo ostali, prava ne-vešči, smrtniki.

Kategorije: Odprti podatki
Ključne besede: fiduciran račun, odprti podatki, odvetnik, ZDIJZ