Zgodovinski podatki Poslovnega registra Slovenije

Urad RS za preprečevanje pranja denarja (UPPD) je pred časom od Agencije RS za javnopravne evidence in storitve (AJPES) zahteval izpis zgodovinskih podatkov iz Poslovnega registra Slovenije. Po naših neuradnih informacijah, UPPD ni zahteval varovanih osebnih podatkov kot npr. EMŠO številke, pač pa samo podatke, ki jih Ajpes v takšni ali drugačni obliki že objavlja javno.

A pri posredovanju PRS registra naj bi se nekoliko zapletlo, saj naj Ajpes ne bi bil pripravljen posredovati vseh zahtevanih podatkov iz PRS registra. UPPD je namreč od Ajpesa želel pridobiti tim. zgodovinske podatke iz PRS registra, torej podatke o tistih poslovnih subjektih, ki so bili iz Poslovnega registra izbrisani (npr. zaradi stečaja podjetja).

Ob tem je zanimivo, da smo zgodovinske podatke na podlagi ZDIJZ zahteve v preteklosti od Ajpesa nekateri prosilci že prejeli, kot rečeno, pa je del zgodovinskih podatkov celo javno objavljen na Ajpesovi spletni strani. (Res pa je, da pa jih Ajpes ne zagotavlja v strojno berljivi obliki za ponovno uporabo).

Razlog za neposredovanje je bila očitno skrb glede varstva osebnih podatkov. Pristojni za posredovanje informacij javnega značaja na Ajpesu namreč niso bili prepričani ali so podatki v zgodovinskih izpisih javni in če da, koliko časa po izbrisu vnosa o določeni fizični osebi so ti podatki še javni.

Skrb Ajpesa je seveda povsem razumljiva, saj nam dogajanje okrog Supervizorja kaže, da je Informacijski pooblaščenec sposoben najprej na ves glas podpirati transparentnost, čez kakšni dve leti pa svoje stališče spremeniti in tistega, ki je transparentnost v praksi tudi udejanil, preprosto oglobiti.

Vrnimo se k zgodbi.

Da bi razrešil svoje dileme glede posredovanja zahtevanih podatkov, se je Ajpes po mnenje obrnil na Informacijskega pooblaščenca. In tokrat se je Informacijski pooblaščenec v (sicer neobvezujočem, a pisnem) mnenju precej jasno postavil na stran transparentnosti.

Na tem mestu sicer še enkrat velja poudariti, da je mnenje IP-RS neobvezujoče in bi bilo povsem mogoče, da bi se ob “(ne)ugodnih” okoliščinah spremenilo. Vendar bi v takem primeru potencialni oglobljenec po našem mnenju povsem upravičeno odgovorne ovadil zaradi nevestnega dela v službi in zlorabe položaja.

Javnost podatkov v PRS registru

Informacijski pooblaščenec je v svojem mnenju št. 0712-1/2016/796 z dne 7. aprila 2016 zapisal, da podatki iz Poslovnega registra Slovenije, ki jih je zahteval UPPD “v celoti predstavljajo javne podatke, oz. da z vidika ZVOP-1 ni zadržkov za njihovo posredovanje oz. javno objavo“. Kot rečeno, UPPD ni zahteval EMŠO številk družbenikov, zastopnikov ali članov organa nadzora ter drugih varovanih osebnih podatkov.

IP-RS namreč ugotavlja, da se večina zahtevanih podatkov (npr. zgodovinska imena poslovnih subjektov, njihovi pretekli sedeži, itd.) “nanaša neposredno na enoto vpisa – se pravi na pravno osebo oz. … na poslovnega subjekta“, zato v teh primerih sploh ne gre za osebne podatke. IP-RS je glede teh podatkov jasno zapisal: “Ti podatki so torej brez dvoma javni podatki.”

Osebni podatki so tako zgolj podatki o osebah, ki so udeležene v poslovnih subjektih kot ustanovitelji, zastopniki ali nadzorniki.

Vendar pa po mnenju IP-RS čisto vsi ti podatki niso varovani oziroma so nekateri od njih javni. Varovane so na primer EMŠO številke družbenikov, zastopnikov in nadzornikov (oz. pri tujcih njihove davčne številke), ki pa jih UPPD sploh ni zahteval. Podatki o imenu in priimku ter naslovu aktivnih družbenikov, zastopnikov in članov nadzornih svetov pa so po mnenju IP-RS javni podatki. Prav tako sta javni podatek davčna številka in naslov prebivališča fizične osebe, ki sta hkrati tudi davčna številka in sedež poslovnega subjekta (to velja na primer za samostojne podjetnike, kjer njihova osebna davčna številka postane davčna številka njihovega “s.p.-ja”). Ta dva podatka z vpisom tega poslovnega subjekta v poslovni register postaneta javna podatka.

Navedeno velja za aktivne ustanovitelje, zastopnike in nadzornike. Naslednje vprašanje je seveda kako pa je z zgodovinskimi podatki, torej podatki ki se nanašajo na izbrisane poslovne subjekte.

Glede tega IP-RS najprej ugotavlja, da iz zakonodaje izhaja, da se vsi podatki o enotah vpisa hranijo trajno. IP-RS je zato mnenja, da “izbris enote ne predstavlja dejanskega izbrisa enote iz registra, ampak zgolj navedbo, da je bila enota izbrisana. Prav tako sprememba posameznih podatkov o enoti ne povozi izvornih podatkov, ampak se morajo ti še naprej hraniti“. Zato so po mnenju IP-RS tudi ti zgodovinski podatki javni.

Ob tem IP-RS v svojem mnenju na koncu zapiše, da je “zakonodajalec določil trajno objavo podatkov o subjektih, ki sodelujejo v poslovnem prometu, z namenom olajšanja tega prometa in istočasno zavarovanja interesov ostalih udeležencev prometa, oz. omogočenjem delovanja organov nadzora. Če bi hotel drugače, bi to v zdaj že dolgoletni praksi vodenja SRG kot javne knjige, ter potem po informatizaciji te knjige preko AJPES, že izrazil“.

* * *

Navedeno stališče predstavlja pomemben korak v boju za transparentnost, zato ga vsekakor pozdravljamo. Kot je znano, so nekateri prosilci v preteklosti že imeli precejšnje težave pri pridobivanju podatkov iz zbirk, ki jih vodi Ajpes. Tokratno mnenje IP-RS bo pridobivanje podatkov iz Poslovnega registra Slovenije verjetno precej olajšalo.

Upamo le, da si IP-RS ne bo premislil in čez nekaj let ugotovil, da je bilo tokratno mnenje zgolj neobvezujoče in nato začel deliti globe…