Dve vizualizaciji odprtih podatkov

Sredi aprila smo s strani Ministrstva za javno upravo (MJU) dobili povabilo za sodelovanje pri vizualizaciji enega izmed naborov odprtih podatkov. V maju 2016 je namreč pričela veljati novela Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ-E), ki prinaša implementacijo določb evropske direktive o ponovni uporabi informacij javnega sektorja.

Ker gre za pomembno zakonsko novost, je MJU na to temo želelo pripraviti javni dogodek, kjer bi predstavili poglavitne novosti, ki jih prinaša ZDIJZ-E. Hkrati pa naj bi naša skupina, ki jo sestavljamo sodelavci iz Transparency Slovenija, Virostatiq.com in Institut Jožef Stefan predstavila vizualizacijo enega izmed naborov podatkov, ki ga je MJU ponudilo skupaj z ministrstvom za finance.

Kljub temu, da je bilo časa za vizualizacijo relativno malo, se je naša skupina odločila, da bo skušala pripraviti ne le eno, pač pa kar dve vizualizaciji. Tako smo se določili, da bomo naredili vizualizacijo državnih projektov, torej projektov financiranih iz državnega proračuna (projekte, ki so bili del rebalansa proračuna za leto 2015) ter analizo proračunskih prihodkov in odhodkov slovenskih občin v letu 2015.

Sredi maja smo dobili vse potrebne podatkovne zbirke in na internem hackatonu pripravili načrt dela, nato pa v dobrem mesecu tudi dejansko pripravili vizualizacije, ki si jih je mogoče ogledati na spodnjih dveh povezavah:

1. 2016 smo skupaj z MJU pripravili tudi celodnevni javni dogodek z naslovom Ponovna uporaba podatkov – ključ do dobrega upravljanja in preprečevanja korupcije, kjer smo med drugim predstavili tudi omenjeni dve vizualizaciji (dogodek so pokrivali tudi nekateri slovenski mediji).

Vizualizacija državnih projektov

Kot rečeno, so bili osnovni podatki seznam projektov financiranih iz državnega proračuna, konkretno gre za projekte, ki so bili del rebalansa proračuna za leto 2015.

Surovi podatki o državnih projektih.

Podatki so relativno preprosti – v osnovi gre za MS Access bazo, katere del je bil izvožen v Excel – a ker gre za tabelarne podatke, jih je navadnemu uporabniku težko razumeti. Projekt zato predstavlja dobro vajo v privlačni vizualizaciji razmeroma nepreglednih podatkov.

Spletna stran omogoča vizualizacijo glede na geografsko porazdeljenost projektov (po statističnih regijah in občinah), prikazujem pa tudi časovnico dimenzijo projektov (kdaj so se začeli, do kdaj so načrtovani).

Državni projekti po regijah.

Pri vseh treh vizualizacijah je projekte mogoče filtrirati po vsebinskem področju, na katerega se nanašajo (tim. politike) ali po skrbnikih projekta. Mogoče je tudi iskanje. Uporabnik tako lahko poišče projekte, ki se odvijajo v njihovem lokalnem okolju ter si ogleda podrobnosti o njih. Na voljo je tudi kratka predstavitev vizualizacije, ki smo jo imeli na javnem dogodku.

Vizualizacija občinskih proračunov

Vizualizacija občinskih proračunov za leto 2015 prikazuje razrez porabljenih sredstev po standardiziranih proračunskih postavkah.

Primerjava proračunov dveh občin.

Vizualizacija je zasnovana tako, da se na začetku prikažeta proračuna dveh naključnih občin, ki ju je mogoče primerjati. Ker so proračunske postavke hierarhično zasnovane, smo za vizualizacijo uporabili tim. sončni diagram (angl. sunburst diagram), hkrati pa prikazujemo tudi strošek (oziroma prihodek) glede na število prebivalcev. To uporabnikom omogoča primerjave v porabi ter prihodkih ter iskanje vzorcev porabe in prihodkov med različnimi tipi občin.

Na zgornji sliki se tako vidi, da občina Ribnica za varovanje okolja in naravne dediščine nameni 28 EUR na prebivalca, občina Komen pa 9 EUR na prebivalca. Seveda je pri interpretaciji podatkov potrebna previdnost, saj so nekatere občine nosilke projektov, ki se izvajajo v več občinah, oziroma si nekatere občine stroške tudi delijo. Vizualizacija je tako orodje, ki nam omogoča postavljanje pravih vprašanj ter orodje, ki sicer ne daje dokončnih odgovorov, nam pa omogoča poglobljeno raziskovanje.

Porabljena finančna sredstva

Kljub temu, da so odprti podatki “brezplačni” (če seveda odmislimo delo državne uprave pri njihovem zbiranju in obdelavi), pa je v njihovo odpiranje potrebno nekaj vložiti.

Za omenjeni projekt je Transparency Slovenija od MJU prejel 4970 EUR. Za ta denar smo izvedli interni hackaton, celodnevni dogodek (pri čemer smo poleg organizacije in stroška vabljenja medijev pokrili tudi strošek najema prostora ter pogostitve), pokrili stroške programiranja in ostale stroške povezane s projektom (delovni sestanki, infrastruktura,…).

Vsekakor je dejstvo, da brez vlaganj ni razvoja, analiza ali predstavitev odprtih podatkov pa uporabnikom in naročniku lahko prinaša številne koristi. Ne samo večjo transparentnost in informiranost državljanov, ki imajo pravico vedeti kako se porablja javni denar, pač pa tudi večji pregled odločevalcev, tovrstna orodja pa so lahko koristna tudi kot pripomoček za učinkovitejše upravljanje.

Vlaganja v podobne projekte so po našem mnenju potrebna in opravičljiva, sploh glede na razmeroma nizke stroške v primerjavi z učinkom (primerjav s projekti tipa TEŠ 6 in postavljanje žične ograje na meji ne bomo niti skušali potegniti).

Stroški projekta Zakonodajni monitor

Včasih je kakšna finančna sredstva mogoče pridobiti tudi iz tujine. Lep primer tega je projekt Zakonodajni monitor, za izvedbo katerega je Transparency Slovenija pridobil 25.000 EUR zasebnih donatorskih sredstev iz tujine.

V okviru tega projekta je bilo potrebno pridobiti ter obdelati različne podatkovne zbirke. Med drugim smo pridobili podatke o lobističnih stikih, ki pa so nam jih žal posredovali v tiskani obliki in jih je bilo zato potrebno pretipkati in v shraniti v bazo. Tekom projekta smo imeli več sestankov z različnimi državnimi organi (glede pridobivanja podatkov, zakonitosti obdelave in objave podatkov, itd.), pri Transparency Slovenija pa so pripravili tudi dva strateška dokumenta vezana na področje dostopa do informacij javnega značaja. Poleg programiranja aplikacije, izdelave celostne grafične podobe projekta in stroškov opreme ter spletnega gostovanja, smo organizirali tudi celodnevno predstavitev za novinarje (s kosilom), celodnevni hackaton (s kosilom) in imeli dve novinarski konferenci. Projekt je bil predstavljen tudi na več konferencah in drugih srečanjih v Sloveniji in v tujini.

* * *

Oba projekta smo izvedli ob res minimalnih stroških in z veliko dodatnega, neplačanega dela. S projektoma smo dokazali, da je mogoče odprte podatke v kratkem času in z relativno nizkimi stroški obogatiti in učinkovito predstaviti. Vse to so po našem mnenju razlogi, za še nadaljnje odpiranje podatkov javnega sektorja in po možnosti tudi bolj sistematično vlaganje v njihovo obdelavo.