Objavljeno:

Izdelava domačega dezinfekcijskega sredstva

Intenzivno medijsko poročanje o koronavirusu ima tudi učinke na cene medicinskih pripomočkov in materialov. Tako so mediji že pred časom poročali, da je v lekarnah nemogoče dobiti zaščitne maske, cene mask na spletnih trgovinah pa so po izbruhu koronavirusa izjemno poskočile.

Pred kratkim je v lekarnah pričelo zmanjkovati tudi dezinfekcijskih sredstev za roke, povsem mogoče pa je, da bo v bodoče narasla tudi njihova cena. Mimogrede, podobno pomanjkanje dezinfekcijskih sredstev opažajo tudi v tujini.

Hiter pogled po spletnih trgovinah nam razkrije, da so cene dezinfekcijskih sredstev že sedaj relativno visoke. Spitaderm raztopina za dezinfekcijo s pršilko, ki vsebuje 350 ml dezinfekcijskega sredstva na spletu stane za 8,66 EUR, kar znaša 24,74 EUR na liter. Precej višja je cena dezinfekcijskega sredstva v spreju, ki se pod blagovno znamko Powersept prodaja na Petrolu (vsebuje sicer vodikov peroksid). Za 20 ml dezinfekcijskega sredstva bomo odšteli 6,20 EUR, kar znaša kar 310 EUR na liter.

Sestava dezinfekcijskih sredstev

Dezinfekcijska sredstva imajo sicer jasno označeno kemijsko sestavo, a tudi brskanje po Wikipediji nam razkrije, da dezinfekcijska sredstva za roke pravzaprav vsebujejo povsem enostavno dostopne kemikalije. V osnovi je večina teh sredstev sestavljena iz vsaj 60% alkohola in vode. Najpogosteje se kot alkohol uporablja izopropilen, pogosto tudi etanol.

Alkoholi imajo sicer nekaj slabih lastnosti, in sicer zlasti to, da so vnetljivi in ob zaužitju tudi strupeni. Ob tem ne smemo pozabiti, da prehajajo tudi skozi sluznice (npr. kožo), zato se lahko npr. majhni otroci zastrupijo že če se z alkoholom polijejo po koži. Obstajajo sicer tudi nealkoholna razkužila, vendar to ni tema tega prispevka.

Alkohol ima dezifekcijski učinek na viruse, za učinkovitost proti bakterijam, pa je potrebno dodati še vodo. Najboljše je dodati deionizirano vodo, lahko tudi destilirano, če pa to ni mogoče, bo zadostovala tudi prekuhana in ohlajena voda. Pri tem je potrebno vedeti, da je dodajanje vode ključnega pomena, saj so pri sterilizaciji bolj učinkovite vodne raztopine s 70% izopropilnega alkohola kot sterilizacija s čistim (oz. nad 90%) izopropilnim alkoholom.

Prisotnost vode je namreč ključni dejavnik pri uničevanju ali zaviranju rasti patogenih mikroorganizmov z izopropilnim alkoholom. Voda deluje kot katalizator in igra pomembno vlogo pri denaturaciji oz. koagulaciji beljakovin v celičnih membranah (pri denaturaciji oz. koagulaciji se poruši zgradba beljakovin v bakteriji). 70% raztopine izopropilnega alkohola namreč bolj celovito prodrejo celično steno bakterij, posledica česar je koagulacija beljakovin v bakteriji, zato mikroorganizem odmre. Poleg tega dodatna vsebnost vode upočasni izhlapevanje, zato se poveča čas stika dezinfecirnega sredstva s površino, s čemer se poveča njegova učinkovitost.

Po drugi strani koncentracije izopropilnega alkohola nad 91% takoj koagulirajo beljakovine, posledično pa se ustvari zaščitna plast, ki druge bakterije ščiti pred nadaljnjo koagulacijo. Poleg tega uporaba izopropilnega alkohola v koncentracijah nad 91% zahteva daljši čas za dezinfekcijo spore bakterij pa lahko dlje časa ležijo v mirujočem stanju in se s tem izognejo odmrtju.

Kot rečeno, alkohol izsušuje kožo, zato se v dezinfekcijsko raztopino pogosto dodaja še glicerol (poznan tudi pod imenom glicerin), gel aloje vere ali kakšno drugo želirno sredstvo, ki omogoči, da si ob uporabi dezinfekcijsko raztopino lažje nanesemo na roke.

Izdelava lastnega dezinfekcijskega sredstva

World Health Organization tako priporoča naslednjo sestavo za 10 litro dezinfekcijskega sredstva za roke.

Z izopropilenom:

  • 7515 ml 99.8% izopropilnega alkohola
  • 417 ml 3% vodikov peroksid
  • 145 ml 98% glicerola
  • 1624 ml destilirane ali prekuhane vode

Z etanolom:

  • 8333 ml 99.8% etanola
  • 417 ml 3% vodikov peroksid
  • 145 ml 98% glicerola
  • 1105 ml destilirane ali prekuhane vode

Če nimamo vodikovega peroksida, ga lahko izpustimo in namesto njega dodamo ustrezno večjo količino vode.

Navedene kemikalije preprosto zmešamo skupaj in nato mešanico dobro premešamo. Pri tem se je potrebno izogibati vdihavanju hlapov ter zlasti uporabi odprtega ognja.

Priprava dezinfekcijskega sredstva

Priprava dezinfekcijskega sredstva.

V tako pripravljeno mešanico lahko dodamo še kakšno eterično olje ali že omenjeni aloe vera gel, ki služi kot želirno sredstvo.

Vsekakor je pomembno, da mešanica vsebuje vsaj 60% alkohola. To je tudi razlog, zakaj razna domača (“naravna”) razkužila z vodko niso (dovolj) učinkovita, saj vodka vsebuje samo 40% alkohola.

Mimogrede, v tehnični trgovini kupljen etanol je denaturiran, kar pomeni, da so mu dodane snovi, ki povzročijo, da ni več užiten oziroma da ni več primeren za uživanje (pitje). Prav tako je potrebno poudariti, da je toksičen tudi izopropanol, ki je 2 do 3-krat močnejši od etanola.

Cena

Vse navedene kemikalije je mogoče kupiti v lekarni in katerikoli bolje založeni trgovini z barvami.

Kemikalije v tehnični trgovini

Kemikalije v tehnični trgovini.

V eni zmed ljubljanskih tehničnih trgovin liter 99,8-odstotnega izopropilnega alkohola stane 5,49 EUR, liter glicerola pa 8,95 EUR. 120 g 3-odstotnega vodikovega peroksida v lekarni stane 3,34 EUR, prekuhana voda pa je praktično zastonj. Vse kar potrebujemo je še merilna posoda in plastična razpršilka v katero shranimo doma izdelano razkužilo. Slednjo lahko tudi recikliramo od kakšnega ne preveč agresivnega čistila (če bomo sredstvo uporabljali za razkuževanje površin) ali porabljenega tekočega mila. Cena tako izdelanega dezinfekcijskega sredstva je okrog 10 EUR na liter.

Z nekaj truda pa bi se verjetno dalo navedene kemikalije dobiti po še bolj ugodni ceni - ob kupovanju večjih količin je en liter izopropanola mogoče dobiti že za okrog 3 EUR.

Uporaba

Tako izdelano dezinfekcijsko sredstvo lahko uporabimo za razkuževanje površin ali (manjših) predelov kože.

Ob tem ne smemo pozabiti, da je temeljito umivanje z milom precej bolj učinkovit zaščitni ukrep kot uporaba dezinfekcijskega sredstva za roke. Prav tako je potrebna previdnost pri pretirani uporabi tovrstnih dezinfekcijskih sredstev na večjih površinah kože. Uporaba po obrazu in okoli oči lahko povzroči resne zdravstvene težave! Še posebej previdni pa moramo biti pri uporaba dezinfekcijski sredstev pri otrocih, saj je otroška koža bolj nežna, alkohol pa za otroke še bolj škodljiv kot za odrasle. Vsekakor je otroke bolje naučiti temeljitega umivanja rok z milom, uporaba dezinfekcijskih sredstev pa naj bo zgolj izjema.

Je pa takšno dezinfekcijsko mešanico smiselno uporabljati zlasti pri čiščenju površin (npr. kljuk, stikal za luči, itd.). Razkuževanje površin je smiselno tudi ob prisotnosti rotavirusov in rinuvirusov, ki pa jih bomo srečali precej pogosteje kot medijsko razvpiti koronavirus.

Kategorije: Kemija, Splošno
Ključne besede: kemija