Sovražniki transparentnosti

Te dni se v Državnem zboru spreminja Zakon o dostopu do informacij javnega značaja. Ena izmed sprememb, ki jo je skušala uveljaviti vladajoča koalicija se nanaša na 34. člen, ki naj bi po novem določal, da bi lahko organi lahko namesto materialnih stroškov, za posredovanje informacij zaračunali stroške v zvezi s pripravo in posredovanjem kopije zahtevane informacije za prosilca.

Zaradi protestov javnosti je bila ta določba umaknjena iz predloga novele zakona. A se je v obliki amandmaja poslanskih skupin SMC, DeSUS in SD v nekoliko drugačni obliki prikradla nazaj v predlog.

Po predlogu teh treh poslanskih skupin bi organi stroške dela zaračunavali za dokumente, ki presegajo od 300 strani A4 ali večjega formata. V tem primeru bi lahko zaračunali stroške anonimizacije zahtevanih dokumentov. (Kaj se zgodi v primeru, ko prosilec zahteva npr. neko podatkovno zbirko, sicer ni jasno. Očitno omenjeni poslanci še vedno živijo v analognem svetu.)

Podpisane poslanske skupine to utemeljujejo z omejevanjem zlorab. Po njihovi utemeljitvi je namreč sistem zasnovan tako, da je izredno enostaven s strani prosilcev, poleg tega pa je dosedanja praksa Informacijskega pooblaščenca in Upravnega sodišča precej restriktivna pri tolmačenju glede tega, kaj naj bi bila zloraba.

Podpisani poslanci ob tem očitno pozabljajo, da je pravica do informacij javnega značaja ena izmed temeljnih ustavnih pravic. Še več. Transparentnost je eden izmed temeljev sodobne demokratične družbe in osnova za odgovornost nosilcev javne oblasti. Govoriti o nekakšnih zlorabah je zato skrajno podcenjujoče do državljanov.

Poleg tega je posredovanje informacij ena izmed zakonsko določenih nalog organov, organi pa so zato dolžni zagotoviti tudi ustrezna sredstva in kadre. Posredovanje informacij opravi javni uslužbenec v okviru svojega delovnega časa in delovnih nalog, plačilo zanj pa prejme iz proračuna v obliki plače.

Takšno omejevanje pravice do dostopa do informacij javnega značaja je zato popolnoma neprimerno. Poleg tega bi bila takšna sprememba zakona v nasprotju z mednarodnimi standardi in Konvencijo Sveta Evrope o dostopu do uradnih dokumentov, saj bi pomenila korak pri dostopnosti informacij javnega značaja.

Je pa po drugi strani seveda razumljivo, da se del nosilcev javne oblasti želi čim bolj skriti pred javnostjo in državljanom kar se da otežiti izvajanje njihove nadzorne funkcije.

Čeprav je predlog amandmaja (o njem se bo glasovalo jutri, 15. decembra 2015) skrajno problematičen, pa je dobro vsaj to, da so se nasprotniki transparentnosti sami razkrili. To so člani poslanskih skupin SMC, DeSUS in SD. Državljani bomo to lahko upoštevali na volitvah.

 

DODATEK: 14. decembra 2015, nekaj ur po objavi tega prispevka, so omenjene poslanske skupine predlagani amandma umaknile. Proti predlaganemu amandmaju je pred tem protestiralo več nevladnih organizacij in civilnih združenj.