Objavljeno:

Predlog za uvedbo protikorupcijske aplikacije

V Resoluciji o preprečevanju korupcije v Republiki Sloveniji, ki jo je 16. junija 2004 sprejel Državni zbor Republike Slovenije, je zapisano, da »korupcija po definiciji škoduje državljanom in državi, ogroža vladavino prava in zaupanje ljudi v najpomembnejše državne institucije, zmanjšuje politično stabilnost in socialni mir ter z omejevanjem proste konkurence in zmanjševanjem učinkovite razdelitve sredstev ovira ekonomski razvoj«.

Najpomembnejši način za zmanjševanje obsega korupcije je odprava vzrokov, pogojev in okoliščin, ki omogočajo ter pospešujejo nastanek in razvoj korupcije. Iz tega razloga je v prvi fazi pomembna zlasti preventiva, represija pa lahko služi kot korektiv za obravnavo najhujših pojavnih oblik korupcije in odpravo njihovih posledic.

V Sloveniji poseben problem predstavlja lobiranje. Lobiranje je definirano kot izvajanje vplivanja, ko poskuša posameznik (lobist) vplivati na odločitev odločevalcev (lobirancev), ki so aktivni na področju oblikovanja in sprejemanja zakonodaje ter javnih politik, in pri tem to počne nejavno in v interesu neke interesne organizacije. Komisija za preprečevanje korupcije je leta 2010, ko so začele veljati zakonske določbe o lobiranju, vzpostavila register lobistov, vendar je v njem trenutno registriranih zgolj 77 oseb. Poleg registriranih lobistov lobiranje lahko izvajajo tudi predstavniki interesnih organizacij.

Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije, ki obravnava lobiranje, tudi določa, da morajo lobiranci o vsakem stiku z lobistom, ki ima namen lobirati, sestaviti zapis, v katerem navedejo podatke o lobistu, nato pa zapis o stiku z lobistom v roku treh dni posredovati v vednost svojemu predstojniku in Komisiji za preprečevanje korupcije. Za lobirance se štejejo funkcionarji in javnih uslužbenci v državnih organih, organih samoupravnih lokalnih skupnosti ter pri nosilcih javnih pooblastil, ki odločajo in sodelujejo pri obravnavanju in sprejemanju predpisov in drugih splošnih aktov ter odločitev iz 14. točke 4. člena ZIntPK.

Težava pa je v tem, da mnogo lobističnih stikov ostane neporočanih. To vodi v netransparentnost pri uveljavljanju političnih in strokovnih argumentov ter omogoča poseganje različnih formalnih ali neformalnih družbenih skupin ali posameznikov v postopke javnega odločanja.

Komisija za preprečevanje korupcije ugotavlja, da se zakonske določbe glede lobiranja v praksi uveljavljajo zelo počasi in da je ocenjeno sivo polje nenadzorovanega nejavnega vplivanja še vedno veliko. Sicer se število poročil lobirancev o lobističnih stikih od uveljavitve Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije postopoma povečuje, vendar pa poročil iz nekaterih pomembnih organov, predvsem iz lokalnih skupnosti, še vedno skorajda ni. Komisija za preprečevanje korupcije ugotavlja, da mnogi ministri, državni sekretarji, direktorji direktoratov, večina predstojnikov pomembnih državnih institucij, večina poslancev, županov ali občinskih svetnikov o lobističnih stikih oziroma poskusih lobiranja zelo malo poroča. To pa žal ne pomeni, da lobiranja pri teh organih torej skorajda ni, pač pa da lobiranci o lobističnih stikih ne poročajo dosledno in s tem kršijo zakon.

Ker je nadzor nad poročanjem o lobističnih stikih težko uveljaviti smo mnenja, da bi si pri tem lahko pomagali s tehnologijo. Menimo, da je po obsežnih debatah glede uporabe sledilnih aplikacij na področju boja proti nalezljivim virusnim boleznim napočil čas, da se podobno tehnologijo prične uporabljati tudi na področju boja proti korupciji. Korupcija je namreč bolezen celotne družbe, pogosto se jo označuje tudi kot »bolezen, ki se širi z vrha navzdol«.

Z namenom omejevanja korupcije, večje transparentnosti na področju lobiranja ter doslednejšem poročanju o lobističnih stikih zato predlagamo izdelavo posebne protikorupcijske aplikacije, ki bi sledila vse stike med potencialnimi lobisti in potencialnimi lobiranci.

Aplikacijo bi morali na mobilne telefone obvezno namestiti vsi funkcionarji, osebe odgovorne za javna naročila, direktorji direktoratov, člani odborov političnih strank, registrirani lobisti in predstavniki interesnih organizacij. Menimo, da to ne bi predstavljalo bistvenega posega v zasebnost, saj je odločitev za kandidaturo za funkcijo, registracija lobista in predstavništvo v interesnih organizacijah prostovoljno. Poleg tega morajo tako funkcionarji kot tudi osebe odgovorne za javna naročila že sedaj poročati lobistične stike, poročati svoje premoženjsko stanje, itd.

Aplikacijo pa bi na svoje mobilne telefone prostovoljno namestili poslovodje, člani poslovodstev ter zastopniki v gospodarskih družbah in javnih podjetjih, člani nadzornih svetov ter vse fizične osebe ki so neposredno ali preko drugih pravnih oseb z več kot 5% udeležene pri ustanoviteljskih pravicah, upravljanju ali kapitalu. Za te osebe bi bila namestitev aplikacije prostovoljna, morali pa bi jo imeti nameščeno vsaj tri mesece preden bi oni ali organizacije, ki jih zastopajo začeli poslovati z državo (državnimi organi in organi lokalne skupnosti) ter ves čas njihovega poslovanja z državo. Namestitev aplikacije bi bila tako pogoj za poslovanje s sektorjem država, za namestitev aplikacije in s tem poslovanje s sektorjem država pa bi se navedene osebe odločile popolnoma prostovoljno, kar posledično pomeni, da bi se za poseg v zasebnost odločile prostovoljno.

Aplikacija bi samodejno zabeležila vsak potencialni lobistični stik (stik med dvema mobilnima telefonoma), ki bi trajal več kot 5 minut ter ga samodejno poročala na strežnike v upravljanju Komisije za preprečevanje korupcije. Aplikacija bi zabeležila katere osebe so imele lobistični stik, kdaj in na kateri lokaciji je prišlo do stika ter koliko časa je trajal. Aplikacija bi uporabnika opozorila, da mora poročati lobistični stik v skladu z 68., 69. oziroma 71. členom Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije. V tem primeru bi lobiranec v aplikaciji lahko podal podrobnejša pojasnila o lobističnem stiku (npr. kaj je bil namen in cilj lobiranja, ali je lobist lobiral za interesno organizacijo v kateri je zaposlen, itd.) oziroma podal prijavo o prepovedanih ravnanjih lobistov. Da bi preprečili izogibanje nadzoru na področju lobiranja z ugašanjem mobilnega telefona s strani uporabnikov, bi aplikacija na strežnike periodično pošiljala podatek, da je aktivna. Ti podatki ne bi vsebovali lokacije, pač pa samo identifikacijo uporabnika, s čimer bi se preverjalo le, ali je aplikacija aktivna ali ne.

Zabeleženi lobistični stiki ter potencialni lobistični stiki bi bili javno objavljeni, s čimer bi se zvečala transparentnost nejavnih vplivov na postopke javnega odločanja.

Glede na to, da Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije že sedaj zahteva poročanje o lobističnih stikih in glede na prostovoljno naravo aplikacije, menimo, da omenjena aplikacija ne bi predstavljala bistvenega posega v zasebnost lobirancev in lobistov, pač pa bi samo olajšala poročanje in omogočila doslednejše uveljavljanje že obstoječih zakonskih določb glede lobiranja.

Mnenja smo, da v primeru lobiranja javni interes pretehta nad varovanjem osebnih podatkov, saj je lobiranje izvajanje nejavnega vplivanja na odločitev odločevalcev (lobirancev), ki so dejavni na področjih oblikovanja in sprejemanja zakonodaje ter javnih politik. Kot navedeno, pravno podlago za zbiranje in hrambo navedenih podatkov zagotavlja že Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije, opisana aplikacija pa je tako zgolj tehničen pripomoček ki bi omogočil boljse uresničevanje in nadzor nad spoštovanjem že veljavnih določb ZIntPK, ki urejajo lobiranje.

Po našem mnenju bi morali biti vsi vplivi interesnih organizacij in skupin na demokratični proces in javne politike visoko transparentni, saj lahko nejavni vplivi ogrožajo bistvo demokracije. Francoski filozof Michel Foucault je v svojem delu Oko oblasti iz leta 1977 zapisal, da izpostavljenost oblasti nadzoru javnosti »odpravlja nerazsvetljene sobane, v katerih se kotijo arbitrarna politična dejanja«.

Ali, kot je v svojem delu Of Publicity iz leta 1791 zapisal angleški pravnik in filozof Jeremy Bentham: »Tajnost je instrument zarote, zato ne bi smela biti sistem normalnega vladanja«.

V tem duhu zato politične odločevalce pozivamo h uvedbi protikorupcijske aplikacije, s pomočjo katere bo mogoče bistveno povečati transparentnost lobističnih stikov v Republiki Sloveniji.

Dne 20. julija 2020 je bil predlog nekoliko dopolnjen ter dodatno utemeljen.

Kategorije: Informacijska tehnologija
Ključne besede: korupcija