Objavljeno:

Kdovpliva.si ter vprašanje osebnostnih pravic lobistov

V začetku tega tedna, na mednarodni dan boja proti korupciji (9. december), smo z ekipo navdušencev nad odprtimi podatki in transparentnostjo predstavili spletno orodje kdovpliva.si, s pomočjo katerega je mogoč vpogled v prijavljene lobistične stike.

Kot vir podatkov za spletno aplikacijo smo vzeli register lobistov, ki je objavljen na spletni strani Komisije za preprečevanje korupcije ter ravno tako javno objavljen seznam lobističnih stikov, ki so bili med letoma od 2011 in 2014 poročani Komisiji za preprečevanje korupcije. Te podatke smo povezali tudi z javno dostopnimi podatki iz Poslovnega registra RS ter podatki o finančnih transakcijah države iz aplikacije Supervizor. Sama vizualizacija je narejena z JavaScript knjižnico SigmaJS.

Za razliko od podatkov objavljenih na spletni strani KPK (skenirani PDF dokumenti), aplikacija Kdovpliva.si podatke prikazuje s pomočjo pregledne vizualizacije, omogoča pa tudi iskanje.

Spletna aplikacija seveda predstavlja prikaz zgolj tistih lobističnih stikov, ki so bili poročani Komisiji za preprečevanje korupcije. Žal mnogo funkcionarjev in javnih uslužbencev kljub zakonski obveznosti še vedno ne poroča o lobističnih stikih, na kar nakazuje tudi dejstvo, da sta samo dve občini poročali lobistične stike (ena dva, ena pa enega). Dejanskih centrov moči na vizualizaciji tako ni mogoče videti, so pa dovolj zgovorne tim. “sive cone”. Po našem mnenju podatki kažejo na to, da se bo v prihodnosti Komisija za preprečevanje korupcije morala problemu neporočanja lobističnih stikov še bolj posvetiti.

Občini, i sta prijavili lobistične stike.

Edini občini, ki sta prijavili lobistične stike.

O vizualizaciji

Aplikacija omogoča prikaz treh grafov. Na prvem so prikazane povezave oz. lobistični stiki med lobisti in lobiranci. Prav tako so na grafu prikazane povezave med lobiranci in lobiranimi ustanovami, v katerih so lobiranci zaposleni, ter lobisti in interesnimi organizacijami, za katere so ti lobisti lobirali.

Lobist je oseba, ki opravlja dejanje lobiranja in je vpisana v register lobistov oziroma je to oseba, ki opravlja lobiranje in je zaposlena v interesni organizaciji, za katero lobira, oziroma je njen zakoniti zastopnik ali izvoljeni predstavnik.

Lobiranec je funkcionar in javni uslužbenec v državnem organu, organu lokalne skupnosti ter pri nosilcu javnih pooblastil, ki odloča in sodeluje pri obravnavanju in sprejemanju predpisov in drugih splošnih aktov ter pri katerem poskuša lobist z lobiranjem doseči neko rešitev.

Posamezna entiteta (lobiranec, lobist, interesna organizacija, lobirana ustanova) je na grafu prikazana kot barvna točka. S klikom nanjo se na desni strani odpre informativni meni, na katerem so prikazane podrobnosti o vseh lobističnih stikih, povezanih s to entiteto. Prikazani so tudi nameni lobiranja, kraji, kjer je do lobističnega stika prišlo, ter časovnica lobističnih stikov.

Lobistične stike si je s pomočjo gumbov na vrhu spletne strani mogoče ogledati po posameznem ali več letih. Z drsnikom je mogoče spreminjati tudi prikaz tim. globine omrežja oz. omejiti prikaz omrežja glede na število povezav med posameznimi točkami v omrežju.

Na drugem grafu so prikazana podjetja, v katerih so kot ustanovitelji, zastopniki ali nadzorniki udeleženi registrirani lobisti, ter poslovanje teh podjetij z javnim sektorjem.

Na tretjem grafu so prikazana podjetja, v katerih so kot ustanovitelji, zastopniki ali nadzorniki udeleženi registrirani lobisti. Identifikacija udeležbe registriranih lobistov v podjetjih je potekala s pomočjo imen in priimkov, saj podrobnejših identifikacijskih podatkov o registriranih lobistih ter ustanoviteljih, zastopnikih in nadzornikih v podjetjih registriranih v Poslovnem registru Slovenije javnosti ni na voljo. Tako je povsem mogoče, da je računalniški algoritem napačno identificiral kakšno izmed podjetij kot podjetje v katerem je udeležen lobist, saj v Poslovnem registru lahko obstaja kakšna oseba, ki ima enako ime in priimek, kot registrirani lobist.

Kdovpliva.si

Kdovpliva.si

Pomen podatkov v strojno berljivi obliki

Prvi izziv na katerega smo naleteli pri izdelavi aplikacije je oblika objavljenih podatkov. Podatki o lobističnih stikih, ki so objavljeni spletni strani Komisije za preprečevanje korupcije so razmeroma nepregledni, saj so objavljeni v obliki skeniranih PDF datotek. Podatke smo zato s pomočjo prostovoljcev pretipkali oz. jih pretvorili v strojno berljivo obliko, kar nam je omogočilo kasnejše analize.

Projekt Kdovpliva.si tako lepo kaže pomen odprtosti podatkov tudi v smislu strojne berljivosti podatkov. Iskanje in zlasti  analiza nestrukturiranih in v nepregledni obliki objavljenih podatkov je praktično nemogoča. Podatki v strojno berljivi obliki pa s pomočjo ustrezne obdelave preiskovalnim novinarjem in širši javnosti omogočajo lažji vpogled in analizo o stanju lobističnih stikov ter s tem bistveno povečujejo stopnjo transparentnosti.

Vprašanje osebnostnih pravic lobistov (???)

Drugi izziv, na katerega smo trčili ob izdelavi aplikacije pa je povezan s pravnimi vprašanji. Pred javno predstavitvijo aplikacije smo namreč stopili v stik z Informacijskim pooblaščencem in nato od njega prejeli mnenje, da zaradi varovanja osebnih podatkov ni dovoljena objava osebnih podatkov oziroma imen lobistov. V mnenju številka 0712-44/2014 z dne 5. 12. 2014 so tako zapisali:

Glede na navedeno Pooblaščenec meni, da vaša namera, kot ste jo predstavili z vidika varstva osebnih podatkov, ni skladna z načelom sorazmernosti obdelave osebnih podatkov in predlaga, da namen (to je javni prikaz udeležbe posameznikov in ne pravnih oseb pri poslovnih povezavah podjetij z državo) prikažete na način, ki bo uravnotežil pravico javnosti, da se seznani z poslovnimi povezavami konkretnih podjetij z državo in istočasno ne bo posegal v varstvo osebnih podatkov posameznikov.“.

Iz navedenega razloga v vizualizaciji omrežja imena in priimki lobistov niso prikazani.

Avtorji projekta sicer podpiramo varstvo zasebnosti in zaščito osebnih podatkov, vendar v primeru lobiranja menimo, da javni interes pretehta nad varovanjem osebnih podatkov oziroma, da lobisti in druge osebe, ki so se odločile lobirati, ne morejo upravičeno pričakovati varstva svoje informacijske zasebnosti.

Lobiranje je namreč izvajanje nejavnega vplivanja na odločitev odločevalcev (lobirancev), ki so dejavni na področjih oblikovanja in sprejemanja zakonodaje ter javnih politik. Po našem mnenju bi morali biti vsi vplivi interesnih organizacij in skupin na demokratični proces in javne politike visoko transparentni, saj lahko nejavni vplivi ogrožajo bistvo demokracije.

Francoski filozof Michel Foucault je v svojem delu Oko oblasti iz leta 1977 zapisal, da izpostavljenost oblasti nadzoru javnosti »odpravlja nerazsvetljene sobane, v katerih se kotijo arbitrarna politična dejanja«. Ali, kot je v svojem delu Of Publicity iz leta 1791 zapisal angleški pravnik in filozof Jeremy Bentham: »Tajnost je instrument zarote, zato ne bi smela biti sistem normalnega vladanja«.

Iz tega razloga smo mnenja, da bi morali vprašanje osebnostnih pravic lobistov v procesu lobiranja presojati na podoben način, kot se presoja vprašanje osebnostnih pravic javnih funkcionarjev in javnih uslužbencev. Lobiranje pač ni neka povsem zasebna stvar, zato je stopnja upravičenega pričakovanja zasebnosti udeležencev lobističnih stikov nižja.

Seveda ob tem tudi ne moremo mimo dejstva, da je Informacijski pooblaščenec Komisiji za preprečevanje korupcije 9. 12. 1011 izdal odločbo številka 090-197/2011/47, iz katere izhaja da osebni podatki registriranih lobistov ter podatki o zakonitih zastopnikih interesnih organizacij oz. osebah, ki so pooblaščene za zastopanje ne predstavljajo varovanih osebnih podatkov:

Po pregledu poročil, ki so predmet presoje v konkretnem primeru, je Pooblaščenec ugotovil, da se v dokumentih pojavljajo osebni podatki javnih uslužbencev in funkcionarjev, osebni podatki registriranih lobistov ter podatki o zakonitih zastopnikih interesnih organizacij oz. osebah, ki so pooblaščene za zastopanje, ki ne predstavljajo varovanih osebnih podatkov.

Očitno torej tudi Informacijski pooblaščenec glede tega vprašanja nima povsem enotnega oz. usklajenega mnenja.

Prav tako se ne moremo strinjati z argumentacijo Sodišča EU (na katerega se sklicuje Informacijski pooblaščenec), ki je v primeru Commission v. Bavarian Lager (C-28/08 P iz 29. junija 2010) odločilo, da transparentnost oz. preglednost nima samodejno prednosti pred pravico do varstva osebnih podatkov, tudi če gre za velike ekonomske interese.

Ta argument po našem mnenju temelji na napačni perspektivi. Pri razkrivanju lobističnih stikov namreč ne gre za vprašanje ekonomskih interesov, pač pa za vprašanje izvajanja nejavnega vplivanja na oblikovanje in sprejemanje zakonodaje ter javnih politik. Po našem mnenju bi morali biti vsi vplivi interesnih organizacij in skupin na demokratični proces in javne politike visoko transparentni, saj lahko nejavni vplivi ogrožajo bistvo demokracije.

Povezovanje podatkov znotraj javnega (!) poslovnega registra

Naslednja težava, s katero smo se soočili pa je povezana s povezovanjem podatkov znotraj samega (sicer javnega) Poslovnega registra. Pooblaščenec je v mnenju številka 0712-44/2014 z dne 5. 12. 2014 zapisal tudi:

“_Glede uporabe poslovnega registra želimo spomniti na omejitev iskalnega kriterija, ki je določen z Zakonom o sodnem registru (ZSReg). 50. člen določa, da določbe tega zakona o javnosti sodnega registra ne veljajo za dostop do podatkov, ki niso vezani na posamezen subjekt vpisa, četudi je takšen dostop v centralni informatizirani bazi sodnega registra tehnično (programsko) mogoč. Tako nihče nima pravice do dostopa do podatkov, ki so shranjeni v centralni informatizirani bazi sodnega registra, na način, ki bi mu omogočal ugotovitev naslednjih dejstev:

  1. ali je določena oseba ustanovitelj (družbenik) v subjektu vpisa in v katerem subjektu vpisa je ustanovitelj;
  1. ali je določena oseba član uprave oziroma nadzornega sveta v subjektu vpisa in v katerem subjektu vpisa je član uprave oziroma nadzornega sveta._“

Povedano drugače. Zakon o sodnem registru sicer določa javnost podatkov o družbenikih, članih uprave in nadzornega sveta, vendar le na način, da se sme za posamezen poslovni subjekt ugotoviti kdo so njegovi lastniki, zastopniki in nadzorniki. Ni pa dovoljeno ugotavljanje v vseh katerih poslovnih subjektih je udeležena posamezna oseba (kot družbenik, zastopnik ali nadzornik).

Ta omejitev je po našem mnenju neživljenjska, škodljiva in neumna. Podatki iz Poslovnega registra so namreč javni, dostopni so po Zakonu o dostopu do informacij javnega značaja, Ajpes pa jih tudi komercialno prodaja. Podatke lahko kupi vsakdo in po njih išče že s preprostim urejevalnikom besedil (na voljo so tudi v XML obliki).

Po našem mnenju bi morala biti taka omejitev opravljena iz več razlogov. Prvi je ta, da so podatki že sedaj javni. Poleg tega so podatki vsakomur komercialno dostopni in to v strojno berljivi obliki. Iskanje po podatkih je zato v praksi nemogoče preprečiti. Zakonske norme, ki določajo zgoraj opisane omejitve je zato praktično nemogoče izvrševati – so le mrtva črka na papirju. Če po Zakonu o splošnem upravnem postopku (3. točka 279. člena ZUP) velja, da se lahko za nično izreče odločba, ki je sploh ni mogoče izvršiti, je povsem smiselno, da se po (nekoliko razvlečeni) analogiji razmisli tudi o razveljavitvi vseh tistih zakonskih določb, ki jih ni mogoče izvrševati.

Drugi argument za odpravo opisanih omejitev je dejstvo, da gospodarske družbe oziroma poslovni subjekti nastopajo na javnem trgu. Podatki o družbenikih, zastopnikih in nadzornikih so potrebni tako zaradi zagotavljanja varnosti v pravnem prometu v najširšem smislu (tudi delovnopravnem!), kot tudi za ugotavljanje obsega premoženja dolžnika s strani njegovih upnikov. Odprava opisanih omejitev bi tudi učinkoviteje preprečevala konflikt interesov in ter lažje uveljavljanje odgovornosti v primeru poznejšega nastanka škode.

Pomembno je tudi poudariti, da lastnina ni neka povsem zasebna stvar, pač pa ima po 67. členu Ustave RS lastnina tudi gospodarsko, socialno in ekološko funkcijo. 74. člen Ustave pa tudi določa, da se gospodarska dejavnost ne sme izvajati v nasprotju z javno koristjo. Vprašanje udeležbe v poslovnih subjektih tako nikakor ni stvar zgolj zasebnosti, pač pa celo Ustava RS poudarja pomen zasebne lastnine na področju skupnega oziroma javne koristi. Iz tega tudi izhaja, da ima javnost povsem upravičen interes do vpogleda oziroma večje transparentnosti na področju zasebne lastnine.

Upravičeno pričakovanje zasebnosti na področju osebnih podatkov

Konec koncev pa je morda napočil čas, da se koncept upravičenega pričakovanja zasebnosti uvede tudi na področju varstva osebnih podatkov.

Pojem upravičeno pričakovane zasebnosti (ang. reasonable expectation of privacy) je leta 1967 v pravno prakso uvedlo ameriško Vrhovno sodišče v primeru Katz proti Združenim državam (Katz v. United States, 389 U.S. 347 (1967)).

Ameriško Vrhovno sodišče je s tem postavilo pomemben standard pri ločevanju zasebnosti in lastninske pravice. Nedotakljivost stanovanja oziroma prostorska zasebnost namreč zgodovinsko izvira iz angleške domneve o nedotakljivosti državljanovega doma, v osnovi pa gre pri tem pri tem za teritorialno zasnovo varstva stanovanja.

Katz je bil obtožen nedovoljenega sporočanja informacij o stavah po telefonu. FBI ga je ujel s prisluškovanjem v javni telefonski govorilnici, pri čemer je bila prisluškovalna naprava nameščena na zunanji strani telefonske govorilnice. Obtoženec je na sodišče naslovil dve vprašanji, in sicer: ali je javna telefonska govorilnica ustavno zaščiteno območje in ali je za obstoj kršitve nujen fizični vdor na to območje.

Čeprav je nasprotna stran trdila, da je bila telefonska govorilnica steklena in je bilo torej Katza mogoče videti med pogovorom, je sodišče menilo, da je za razumevanje kršitve bistveno to, da je šlo za prisluškovanje (v razsodbi so zapisali, da je bilo sporno “nepovabljeno uho”, in ne “nepovabljeno oko”). Poudarilo je, da je Katz s tem, ko je zasedel telefonsko govorilnico, imel vso pravico pričakovati, da njegov pogovor ne bo prišel v javnost. S tem je utemeljilo načelo upravičenega pričakovanja zasebnosti, po katerem pravo ščiti zasebnost posameznikov v vseh prostorih, v katerih posameznik lahko razumno pričakuje zasebnost.

Pomembno pa je, da je vprašanje upravičenega pričakovanja zasebnosti mogoče razumeti tudi drugače. Na prostorih in v situacijah, kjer posameznik ne more upravičeno in razumno pričakovati zasebnosti, o varstvu zasebnosti pač ne moremo govoriti. Povedano drugače – če se nekdo gol sprehaja po zaprti kopalnici je pričakovana stopnja njegove zasebnosti bistveno višja, kot če se gol sprehaja po prometni ulici. V drugem primeru varstva zasebnosti pač ne more razumno in upravičeno pričakovati.

Prav zato je po našem mnenju upravičenost pričakovanja varstva osebnih podatkov pri že zakonito javno objavljenih podatkih bistveno nižja kot pri varstvu drugih osebnih podatkov. Še enkrat poudarjamo, da tukaj govorimo o zakonito javno objavljenih osebnih podatkih.

V praksi to pomeni, da bi zakonodajalec moral razmisliti o odpravi oziroma omilitvi omejitev povezanih z obdelavo zakonito javno objavljenih in javno dostopnih osebnih podatkov. Konkretno govorimo o omejitvah povezanih s povezovanjem in napredno analitiko javno dostopnih baz podatkov.

Zaključek

Projekt Kdovpliva.si je tako po našem mnenju prinesel nekaj pomembnih ugotovitev. Po eni strani smo s projektom prikazali kako pomembno je, da so podatki v čim večji meri dostopni v strojno berljivi obliki, saj jih je šele na tak način mogoče enostavno analizirati, obogatiti ter vizualizirati. Po drugi strani pa je projekt pokazal tudi na nekatere – po našem mnenju nesmiselne in škodljivezakonske omejitve, ki omejujejo transparentnost področja lobiranja.

Zato vsekakor velja pozdraviti odločitev Ministrstva za pravosodje, ki je pripravilo Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o sodnem registru (ZSReg-F). Predlog zakona predvideva dostop in iskanje podatkov na način, ki ni vezan na posamezen subjekt vpisa (torej iskanje v katerih poslovnih subjektih so posamezne osebe ustanovitelji, zastopniki ali nadzorniki). Sprejem zakona bi po mnenju ministrstva povečal transparentnost sodnega registra ter izboljšal položaj gospodarskih subjektov v pravnem prometu, s čimer se lahko le strinjamo. Je pa verjetno že sedaj jasno, da bo predlog naletel na kar nekaj nasprotovanja in – hm – “lobiranja”, zlasti s strani vseh tistih, ki jim večja transparentnost ni v interesu.

V naslednjem koraku pa bodo potrebne tudi spremembe na področju zakonodaje o lobiranju. Po našem mnenju je nastopil čas, da državljani začnemo aktivneje pritiskati na svoje izvoljene predstavnike, da spremenijo zakonodajo na način, ki bo omogočal bistveno višjo stopnjo transparentnosti lobističnih stikov.

Vprašanje zasebnosti je pri tem sicer pomembno, a gre za bistveno več. Gre za demokracijo, javno dobro in transparentnost oblikovanja in sprejemanja zakonodaje ter javnih politik. Zasebni interesi v tem primeru pač ne morejo imeti prednosti.

Kategorije: Človekove pravice, Informacijska tehnologija, Odprti podatki
Ključne besede: lobiranje, omrežja, osebni podatki, ZDIJZ